Četrtkov program je potekal na dveh vsebinskih ravneh – praktični, namenjeni zelenim znanjem v kmetijstvu, ter sistemski, namenjeni razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Tako smo konkretne primere vključevanja trajnostnih pristopov v izobraževanje in kmetijsko prakso povezali s širšim pogledom na razvoj poklicnega izobraževanja ter vključevanje zelenih kompetenc v poklicne standarde in izobraževalne programe.
Praktični del programa se je začel na Biotehniški šoli Šolskega centra Nova Gorica, kjer so udeleženci spoznali izobraževalne programe šole, praktično usposabljanje ter sodelovanje z delodajalci in strokovnimi organizacijami s področja kmetijstva. Ob ogledu šolskega posestva in učnih okolij so se seznanili tudi s praksami na področju šolskih vrtov, rastlinjakov, upravljanja vode, varovanja tal, kompostiranja, biotske raznovrstnosti in drugih vidikov trajnostnega kmetijstva.
Program smo nadaljevali z obiskom Bric Wine & Relax na Vogrskem, kjer so udeleženci spoznali primer sodobnega razvoja družinske kmetije, ki povezuje dolgoletno tradicijo vinogradništva in kmetijstva z novimi podjetniškimi pristopi in turizmom. Predstavljeno je bilo, kako lahko kmetija z razvojem novih dejavnosti in ponudbe ustvarja dodatno vrednost ter hkrati ohranja povezanost z lokalnim okoljem in tradicijo. Obisk je ponudil tudi priložnost za pogovor o izzivih sodobnega kmetijstva, razvoju podeželja ter znanjih in kompetencah, ki jih bodo mladi potrebovali za delo v kmetijstvu prihodnosti.
Praktični del dneva smo zaključili z obiskom Sadjarskega centra Bilje, kjer so udeleženci spoznali konkretne pristope k prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam, trajnostnemu upravljanju vode in tal, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter uporabi digitalnih in preciznih pristopov v kmetijstvu. Predstavljena je bila tudi vloga kmetijskega svetovanja ter pomen sodelovanja med strokovnimi organizacijami, delodajalci in institucijami poklicnega izobraževanja pri razvoju novih zelenih znanj in kompetenc.
Sistemski del programa je potekal na daljavo in je omogočil vključitev predstavnikov kenijskega Ministrstva za izobraževanje in drugih nacionalnih institucij, ki se obiska v Sloveniji niso mogli udeležiti osebno. Aleksandar Sladojević je predstavil organizacijo in upravljanje slovenskega sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja, vlogo socialnih partnerjev in delodajalcev, praktično usposabljanje z delom ter aktualne procese zelenega in digitalnega prehoda.
V nadaljevanju je mag. Gregor Mohorčič iz Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI) predstavil razvoj poklicnih standardov in izobraževalnih programov ter kompetenčno zasnovan pristop k poklicnemu izobraževanju. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako trajnostne in zelene kompetence vključevati v poklicne standarde, kurikule in izobraževalne programe.
Četrtkov program je tako povezal prakso in sistemsko raven – od konkretnih primerov trajnostnega kmetijstva in zelenih znanj do vprašanja, kako ta znanja dolgoročno vključevati v razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pomemben del dneva je bila tudi izmenjava slovenskih in kenijskih izkušenj ter razmislek o možnostih prenosa predstavljenih pristopov v kenijsko okolje.
